Taksonomija za računalništvo - Fuller in drugi

ČLANEK: Developing a Computer Science - specific Learning Taxonomy

AVTORJI: Ursula Fuller, Collin G. Johnson, Tuukka Ahoniemi, Diana Cukierman, Isidoro Hernán-Losada, Jana Jackova, Essi Lahtinen, Tracy L. Lewis, Donna McGee Thompson, Charles Riedesel, Errol Thompson

Taksonomija je urejen sistem razvrščanja. Carl Linnaeus - nekateri ga imenujeno tudi oče taksonomije - je tako razvrstil žive organizme v drevesno strukturirano hierarhijo. Le-to biologi uporabljajo za razumevanje odnosa med člani rastlinskega in živalskega kraljestva. Taksonomije vzgojno-izobraževalnih ciljev pa se uporablja za zagotavljanje skupnega jezika pri opisovanju učnih izidov in uspešnosti pri ocenjevanju. Izobraževalne cilje razvrščamo med tri področja - kognitivno, afektivno in psihomotoričnio področje. 

Učne taksonomije opisujejo in uvrščajo faze med kognitivno, afektivno in druga področja, ki jih posameznik lahko doseže med samim procesom učenja. Učne taksonomije lahko uporabimo v številnih kontekstih - izboljšamo ozaveščenost študentov, raven razumevanja, tehnike učenja...

Številne taksonomije temeljijo na raznih teorijah in raziskavah.

1. Bloomova taksonomija

Le-ta je sestavljena iz šestih kategorij, kjer vsaka stopnja temelji na nižji stopnji:

1. Znanje - priklic iz spomina, pomnenje
2. Razumevanje - razumevanje formul, diagramov, kod 
3. Uporaba - uporaba nečesa v novi situaciji
4. Analiza - diskusija
5. Sinteza - samostnojnost, ustvarjalnost učencev
6. Vrednotenje - kritika, presoja idej

2. Prenovljena Bloomova taksonomija

3. Niemierkova "ABC" taksonomija

Razdeljena je na dve stopnji, in sicer:

--> Znanje:

• pomnenje 
• razumevanje

--> Spretnosti in veščine:

• uporaba znanja v tipičnih problemskih situacijah
• uporaba znanja v nepoznanih problemskih situacijah

4. Tollingerova

Operacije si hierarhično razporejene v pet kategorij, to so:

1. reprodukcija spomina
2. preproste miselne operacije
3. težje miselne operacije
4. posredovanje znanja
5. kreativno razmišljanje

5. Bespalko

Ta taksonimija je sestavljena iz dveh abstraktnih faz in štirih aktivnih stopenj:

--> reprodukcijske aktivnosti; sem spadata prepoznavanje in reprodukcija

--> produkcijske aktivnosti; sem spadata uporaba in kreativnost

6. SOLO taksonomija

Sestavljena je iz več stopenj, in sicer:

• Predstrukturna stopnja (učenec še ne pokaže pravega znanja)
• Enostrukturna stopnja (preprost pomen, osredotočenost na en vidik)
• Večstrukturna stopnja (neorganizirana zbirka vidikov)
• Odnosna stopnja (razumevanje, vzorčno in posledično povezano znanje)
• Abstraktna stopnja (povezano znanje, ki ga prenese v nove situacije)

V članku so zapisani tudi primeri uporabe taksonomij. Le-ti so bili napisani za naslednje predmete: uvod v programiranje, podatkovne baze in IKT. V računalništvu se uporabljata predvsem Bloomova in SOLO taksonomija, zato so bile tudi analize na primerih opravljene na podlagi teh dveh taksonomij. 

7. Nova taksonomija v računalništvu - Dvodimenzionalna prilagojena Bloomova taksonomija

Njen namen je zagotoviti bolj izvedljiv okvir za ocenjevanje učenčevih zmogljivosti v računalništvu, npr. programiranja. Obstaja raziskava, ki je pokazala, da sta razumevanje programske kode in zmožnost pisanja programske kode neodvisna. Iz te raziskave izhaja tudi navdih za to taksonomijo. 

Danes je še vedno najbolj uporabljena Bloomova taksonomija, ki se meni zdi ena bolj uporabnih taksonomij. Zaznamuje jo strogo razločevanje med posameznimi stopnjami, kar utegne biti prednost pa tudi slabost. Najbolj pomembno pri uporabi Bloomove taksonomije je sledenje vsem stopnjam kognitivnega učenja. Vendar se mi zdi, da bi bilo pri praktičnih predmetih, kot je na primer programiranje bolj uporabno, če bi uporabljali dvodimenzionalno prilagojeno Bloomovo taksonomijo, s katero še vedno sledimo kognitivnim stopnjam, le da se "znebimo" tiste stroge urejenosti. Matriko, ki se ustvari s to taksonomijo, uporabimo za iskanje različnih poti in usmerjanje učencev k izboljšanju spretnosti ter razumevanja. Ta taksonomija še vedno dobro definira vsako stopnjo učenčevega znanja, učitelj ima dober pregled tega znanja, prav tako dobi neko povratno informacijo o naučeni snovi - zato bi dvodimenzionalno prilagojeno Bloomovo taksonomijo uporabila za učenje in ocenjevanje programov pri programiranju.

.