S skupino smo si prebrali slovenski in novozelandski kurikulum za računalništvo. Pri primerjavi našega učnega načrta z novozelandskim smo opazili kar nekaj razlik. Že prej smo bili mnenja, da je slovenski učni načrt pomanjkljiv, ko pa smo si prebrali še novozelandskega, smo ugotovili, da bi se tudi pri nas dalo računalništvo v osnovnih šolah izboljšati. Posledično nas je bolj prepričal novozelandski kurikulum.
Prvo, kar smo opazili je, da je pri nas računalništvo neobvezni izbirni predmet, medtem ko je v Novi Zelandiji obvezni predmet. Naše mnenje je, da se že s tem odraža pomen računalništva v posamezni državi. Glede na to, da se otroci z učenjem računalništva učijo tehnike reševanja problemov in razvijajo algoritmičen način razmišljanja bi lahko tudi v Sloveniji uvedli računalništvo kot obvezni predmet. Poleg tega je danes dobro poznati koncepte na katerih temelji tehnologija, če želimo biti v družbi uspešni. Prav tako so računalniki za otroke postali stvar vsakdana. Smo pa mnenja, da bi bilo kurikulum pri nas potrebno spremeniti.
Učenci druge in tretje triade pri nas si lahko izberejo računalništvo kot neobvezni izbirni predmet. V drugi triadi učenci spoznavajo temeljne koncepte računalništva, razvijajo algoritmični način razmišljanja in spoznavajo strategije reševanja problemov, spoznavajo omejitve človeških sposobnosti in umetne inteligence. Začnejo se tudi zavedati omejitev računalniških tehnologij. V drugi triadi je računalništvo razdeljen na pet sklopov: algoritmi, programi, podatki, reševanje problemov ter komunikacija in storitve.
V tretji triadi pa učenci in učenke spoznavajo osnovne pojme računalništva, spremljajo razvoj računalniške tehnologije, razvijajo komunikacijske zmožnosti ter pridobivajo sposobnost samostojnega reševanja problemov. V tej triadi je predmet razdeljen na tri sklope: urejanje besedil, računalniška omrežja in multimedija, vse te vsebine pa so vezane na uporabo programske opreme, kar se nam ne zdi precej smiselno.
Novozelandski kurikulum je precej bolj obsežen. Vsebuje tudi skice in primere za lažje razumevanje. Računalništvo temelji na računalništvu brez računalnika, učenci tako spoznavajo informacije in računalniški sistem skozi igro. V Novi Zelandiji pa je kurikulim za računalništvo razdeljen na tri sklope, in sicer na predstavitev podatkov, algoritme in programiranje. Učenci spoznavajo binarni sistem - kaj so binarna števila in kako predstavimo podatke z njimi, spoznavajo koncepte in algoritme računalništva in tudi programiranja. Bolj kot programiranja se učijo način razmišljanja pri programiranju. Vse to pa poteka skozi igro.
 |
| Primer aktivnosti v Novi Zelandiji: S pomočjo potapljanja ladjic učenci spoznavajo tri različne načine iskanja podatkov |
Pomembno se mi zdi, da pri računalništvu uvajamo tudi računalništvo brez računalnika. Otroci danes že tako preveč časa preživijo za računalnikom, zakaj se ne bi vsaj v šoli spopadli z računalništvom na drugačen način, ki je poleg tega zelo privlačen. Kar se mi zdi, da v obeh kurikulumih manjka, so vsebine iz varnosti na spletu. Zdi se mi pomembno, da učence opozorimo na nevarnosti, ki lahko prežijo nanje na spletu ter na kaj morajo biti pozorni, da ne pride do kakšne zlorabe, sploh v dandanes, ko otroci veliko časa preživijo na spletu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar